+386 51 369 588 info@snoj.si
      Select Page

      Bleiweisova cesta 30

      1000 Ljubljana

      }

      Pon - pet 9.00 - 16.00

      Sobota, nedelja zaprto

      info@snoj.si

      T: +386 51 369 588

      Odškodnina

      Odškodnina je denarna oblika zadoščenja, ki jo oškodovanec prejme od povzročitelja škode v primeru nastanka škode. Odškodnine oškodovanci uveljavljajo v obliki odškodninskih zahtevkov, in sicer bodisi izvensodno bodisi sodno na podlagi ustrezne odškodninske tožbe. Pri uveljavljanju odškodnine je potrebno biti previden, saj zakon določa zastaralne roke. Klasični zastaralni rok za uveljavljanje odškodnine je 3 leta odkar je oškodovanec izvedel za nastanek škode ter najkasneje 5 let odkar je škoda nastala. Pri časovni omejitvi uveljavljanja odškodnine veljajo tudi izjeme kot. npr. v primeru, ko zdravljenje oškodovanca še poteka in višina nastale škode še ni znana.

       

      Odškodnina se lahko uveljavlja v primeru nastanka različnih vrst škod. Tako se odškodnine izplačujejo v primeru premoženjske škode kot tudi v primeru nepremoženjske škode. Premoženjska škoda je dokaj jasna in ne rabi posebnega pojasnila, nepremoženjska škoda pa je bolj kompleksna in je sestavljena iz večih postavk. Odškodnine zaradi povzročitve nepremoženjske škode navadno zajemajo povrnitev škode zaradi duševnih bolečin – strahu, zaradi iznakaženosti, zaradi telesnih bolečin, zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti posameznika, itd. Vendar pa sam nastanek škode ni dovolj, da oškodovanec lahko zahteva odškodnino. Poleg same škode mora jasno dokazati tudi druge elemente odškodnine kot npr. odškodninska odgovornost. Odškodninska odgovornost v primeru odškodnine je v večini primerov subjektivne narave. To pomeni, da povzročitelj škode zanjo odgovarja le v primeru krivde – naklepa ali malomarnosti.

      Odškodnine

      V določenih primerih pa zakonodaja dopušča tudi odškodnine na podlagi objektivne odgovornosti. To pomeni, da povzročitelj škode za škodo odgovarja ne glede na to ali je zanjo kriv ali ne. Klasični primeri takšne odgovornosti veljajo za imetnike nevarnih stvari ali za tiste, ki se ukvarjajo z nevarno dejavnostjo. Odškodnina na podlagi objektivne odgovornosti pride v poštev tudi v drugih posebnih primerih npr. v primeru voznikov avtobusov v javnem prometu. Kadar govorimo o dokazovanju krivde v odnosu do odškodnine poznamo dve vrsti krivde, in sicer naklep ali malomarnost. To pomeni, da morata biti povzročitelju škode dokazano bodisi to, da je ravnal naklepno, bodisi da je ravnal malomarno kar pomeni, da škode ni povzročil namenoma, vendar bi jo bil z nekaj skrbnosti zmožen preprečiti.

       

      Odškodnina pride v poštev v različnih škodnih dogodkih. Najbolj pogoste so poškodbe v primeru prometnih nesreč, poškodbe v primeru delovnih nesreč oz. na delovnem mestu. Glede na pogostost tovrstnih škodnih dogodkov, se v tovrstna razmerja pogosto vključijo tudi zavarovalnice. Smisel zavarovalnic je, v tem, da se vam v primeru nastanka škodnega dogodka zaradi katerega ste se vnaprej zavarovali izplača ustrezna odškodnina, pri čemer vam ni potrebno odškodninskih zahtevkov vlagati neposredno zoper povzročitelja škode. S tem se ukvarja zavarovalnica, saj ima po izplačilu odškodnine vam, regresni zahtevek zoper povzročitelja škode.

      V naši odvetniški pisarni imamo veliko izkušenj s področjem odškodnine. Praksa žal kaže, da tudi zavarovalnice pogostokrat ne želijo izplačati odškodnine, čeprav so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo zavarovalnine. V takšnih primerih se je za izplačilo odškodnine na zavarovalnico najbolje obrniti s pomočjo odvetnika. Po drugi strani pa so tudi povzročitelji škode lahko zavarovani pri zavarovalnici, zaradi česar je v takšnih primerih smiselno odškodninski zahtevek naperiti tako proti povzročitelju škode kot tudi proti njegovi zavarovalnici. Odškodnine je lažje dobiti v primerih kadar je imel povzročitelj zavarovano odgovornost pri zavarovalnici. Glavni razlog je v tem, da povzročitelji škode pogostokrat nimajo zadostnih denarnih sredstev za povračilo škode ali pa se iz različnih razlogov izogibajo plačilu odškodnine. V takšnih primerih je vsekakor učinkoviteje, da se vsi zahtevki za odškodnine naperijo neposredno zoper zavarovalnico povzročitelja škode. Ta se bo seveda branila, vendar pa zavarovalnica hitro vidi v katerih primerih se ji izplačilo odškodnine izplača oz. v katerih primerih se sploh lahko uspešno brani, kar ne moremo vedno trditi za dejanskega povzročitelja škode.

      Višina odškodnine je lahko zelo različna. Na splošno velja, da je odškodnina najnižja v primeru povzročene nepremoženjske škode v obliki duševnih bolečin zaradi razžalitve ali blagega mobinga na delovnem mestu. Najvišja odškodnina pa se navadno izplača v primerih hujših telesnih poškodb oz. invalidnosti, ki nastanejo kot posledica različnih napadov na telo, prometnih nesreč ali celo zdravniških napak. Ob obisku v naši odvetniški pisarni, vam bo odvetnik obrazložil vaše možnosti pri uveljavljanju ustrezne odškodnine, možnosti morebitne zmage pred sodiščem kot tudi same višine odškodnine. Za pridobitev visoke odškodnine je med drugim potrebno tudi dobro poznavanje sodne prakse, o čemer povprašajte svojega odvetnika. Odškodnina nikoli ni nekaj garantiranega, to še toliko bolje velja ko je željena visoka odškodnina. Vaš odvetnik bo poskrbel, da bo vaša odškodnina uveljavljena pravilno, pravočasno in na način, da bo ta čim višja. Menimo namreč da je le visoka odškodnina dobra odškodnina za našo stranko. 

      Kontaktirajte nas

      Obiščite nas, pokličite ali pa nam pustite sporočilo. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

      Obiščite nas

      Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana

      Pokličite

      +386 51 369 588

      Pišite nam

      info@snoj.si

      © Gorazd Snoj 2019 | All rights reserved | Privacy Policy