+386 51 369 588 [email protected]
Select Page

Parmova ulica 53

1000 Ljubljana

}

Pon - pet 9.00 - 16.00

Sobota, nedelja zaprto

[email protected]

T: +386 51 369 588

Zapuščinski postopek

Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka v kateri predvsem sodelujejo dediči zapustnika. Smisel zapuščinskega postopka je v tem, da sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se tičejo zapuščine, predvsem pa da ugotovi kdo ima pravico do dediščine ter kakšna je velikost dednih deležev. Pri dedovanju gre za univerzalno pravno nasledstvo, kar pomeni, da dediči vstopijo v pravice in obveznosti zapustnika oz. dedujejo tako njegovo premoženje kot tudi njegove obveznosti. Prav iz tega razloga ima vsak dedič pravico, da se dediščini s posebno izjavo tudi odpove (t.i. odpoved dedovanju oz. odpoved dediščini).

Zapuščinski postopek se začne, ko sodišče prejme smrtovnico od matičnega organa. Sodišče lahko opravi več opravil (popis in cenitev premoženja, razglasitev oporoke, zavarovanje zapuščine, imenovanje skrbnika zapuščine, itd.) še preden je razpisana zapuščinska obravnava oz. zapuščinska razprava. Zapuščinski postopek je končan, ko sodišče izda pravnomočen sklep o dedovanju. Pravnomočen sklep o dedovanju veže vse stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku.

Zapuščinska razprava

Zapuščinska razprava oz. zapuščinska obravnava ni obvezen del zapuščinskega postopka. Sodišče je namreč ne razpiše v tistih primerih, ko ni premoženja ali v tistih primerih, ko je zapustnik zapustil le premično premoženje ter nobeden od dedičev ne zahteva, da se jo razpiše. Na zapuščinski obravnavi se ne obravnavajo vsa vprašanja, ki se tičejo zapuščinskega postopka. Sodišče namreč v določenih primerih, ko so med dediči sporna dejstva, od katerih so odvisne njihove pravice prekine zapuščinsko razpravo in napoti stranke na pravdno sodišče. Tako bo sodišče navadno ravnalo, ko bo med dediči obstajal spor o veljavnosti oporoke ali o obstoju razlogov za razdedinjenje ali dedno nevrednost.

Sklep o dedovanju

Sodišče izda sklep o dedovanju takrat, ko ugotovi katerim osebam gre pravica do dediščine in v kakšnem obsegu. Pogostokrat bodo dediči med seboj sklenili dedni dogovor v katerem bodo vnaprej določili kdo bo dedoval, v kakšnem obsegu ter vključili morebitne druge pravice ali obveznosti dedičev. Sodišče bo v takšnih primerih povzelo dedni dogovor v samem sklepu o dedovanju. Pravnomočen sklep o dedovanju je zavezujoč za vse stranke, ki so sodelovale v postopku. Včasih pa z izdajo sklepa o dedovanju ne pride do kočne rešitve vprašanja pravice do dedovanja in obsega zapuščine. Do takšnih primerov pride, ko se naknadno najde novo premoženje ali se najde oporoka ali se najde novi dedič. V takšnih primerih se navadno ne razpiše nove zapuščinske obravnave temveč se prizadete osebe napoti na pravdo.

Kontaktirajte nas

Obiščite nas, pokličite ali pa nam pustite sporočilo. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Obiščite nas

Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana

Pokličite

+386 51 369 588

Pišite nam

© Gorazd Snoj 2019 | All rights reserved | Privacy Policy